O Kopališču Kolezija

VEČ O KOPALIŠČU KOLEZIJA

Julija 2015 je Kopališče Kolezija ponovno zaživelo. Projekt obsega revitalizacijo kopališča Kolezija v sodobno kopališče, ki omogoča aktivnosti tako za rekreativne plavalce, tekmovalce kot za turiste. Prenovljeno kopališče se nahaja na mestu nekdanjega kopališča, na naslovu Gunduličeva 7, 1000 Ljubljana. Objekt je zasnovan v enem nivoju (pritličje in ena kletna etaža). Kompleks zunanjih bazenov vključuje olimpijski in otroški bazen, čofotalnik, masažni bazen in ob-bazensko ploščad z lesenimi ležalnimi tribunami. Na voljo so tudi športno-rekreacijske površine z mizami za namizni tenis, košarkarskim igriščem ter igriščem za odbojko na mivki. Kopališče je brez arhitektonskih ovir, s čimer smo omogočili večjo dostopnost za gibalno ovirane.

Tehnične karakteristike:
Velikost celotnega parka: 8.757 m2
Dimenzije olimpijskega bazena: 25 x 50 m
Dimenzije otroškega bazena: 10 x 12,5 m

Zgodovina

Najstarejše urejeno mestno kopališče v Ljubljani je Kolezija. Prvo kopališče je bilo na desnem bregu Gradaščice, kjer je bil tudi prvi mlin. Tako je bilo vse do leta 1878, ko je lastnica postala Občina Ljubljana. Takrat so se občinarji odločili, da kopališče prenovijo in obstoječe kopališče na nasprotnem bregu Gradaščice povežejo z objekti kolezijskega mlina. Na prenovljenem kopališču so se meščani tako kopali od leta 1879. Kopališča so se z veliko hitrostjo v 19. stoletju širila na območju celotne Evrope, saj je meščanska družba takrat velik pomen pripisovala telesni higieni. Takratni meščani pa se na kopališče niso hodili le hladiti temveč so velik pomen dajali druženju. Igrali so karte, igre z žogo … V takratnem času je bil dopoldanski čas na kopališču Kolezija rezervirano za dame. 

Po prvi svetovni vojni se je Kolezija, kot mestno kopališče, pojavila vzporedno z mestnim kopališčem na Livadi. Kopališče Kolezija se je dolgo časa omenjalo vezano na športni klub Primorje, ki je bil takratni vodilni ljubljanski plavalni klub, ki je na Koleziji domoval do druge polovice 30-ih, ko se je na tem mestu pojavil klub z imenom Jadran. Jadran je bil trnovski klub in logično je bilo, da domujejo na Koleziji in tako je bilo športno plavanje preneseno tudi na to lokacijo. 

Po drugi svetovni vojni so športno infrastrukturo načrtovali sistematsko in tako so na Koleziji zgradili modern 50 metrski bazen, pred tem pa je bil primeren športni 50 metrski bazen le na Iliriji. Otvoritev novega bazena so obeležili z mednarodno tekmo Jugoslavija – Italija. Športno plavanje je spremljala tudi nova ponudba na področju rekreacije, kar pa je zelo pomembno vplivalo na povečanje števila klubov in posledično dela z mladimi. Takrat sta bila na kopališču Kolezija velik in mali bazen, ki pa nista bila več vezana na Gradaščico temveč sta bila priključena na mestni vodovod. V 50-ih letih so uredili kanalizacijo, napeljali elektriko in zgradili garderobe. 

Kopališče so pred današnjo podobo nazadnje prenovili v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Zgradili so kotlovnico za ogrevanje bazenske vode in hišniško stanovanje.

Projekt, katerega rezultat je današnja podoba kopališča, je nastal v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar pod vodstvom Roberta Potokarja, veliko vlogo pa sta odigrala tudi Tanja Košuta in Andrej Strehovec. Pri projektiranju kopališča so velik poudarek dali spomeniškemu varstvu in ohranitve čim več zelenih površin in čim večjemu številu obstoječih dreves, saj je prav ta prostor Kolezije poznan po teh mogočnih drevesih. Zaradi dolgoletne tradicije so ohranili tudi igrišče za košarko, na katerem si je prsti čas v športnem duhu popestrilo veliko generacij.

Gradnja se je pričela v letu 2014 in zaključila julija leta 2015.

Izvajalci del:
Projektivno podjetje: Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o.
Nadzor: Loka inženiring d.o.o.
Izvajalec odstranitvenih del: Dolinšek Transport d.o.o.
Izvajalci novogradnje: GP Krk d.d., CBE Inženiring d.o.o. in IMP d.d.