DVORANA STOŽICE DOM TIGRIC

Dvorana Stožice poleg koncertov primarno gosti mnoge športne dogodke. Ne le tistih na reprezentančni ravni ampak tudi na klubski. Dom so v Dvorani Stožice našle tudi najuspešnejše rokometašice pri nas, Krimovke. 

Stožice pa niso prvi dom krimovk. Rokometašice so največje uspehe dosegle na Kodeljevem, kjer so pred 20. leti prvič osvojile Ligo prvakinj in postale prvi ženski ekipni športni kolektiv v samostojni državi, ki mu je uspelo pokoriti si celo Evropo. Prvih nekaj sezon so rokometašice Krima Mercatorja, ki je bil ustanovljen leta 1984, igrale v dvorani Krim na Galjevici, kjer se je začela pisati zgodba o uspehu. Prav v vseh dvoranah, ki so pod okriljem Mestne občine Ljubljana, so se počutile odlično. In prav v vseh so jih zvesto spremljali tudi navijači. 

Krimovke so osvojile dva evropska naslova ter skupaj več kot 50 domačih lovorik. Na temeljih Vinka Kandije je Tone Tiselj klub popeljal na vrh Evrope, sprva 12. maja 2001, nato še dve leti in pet dni kasneje. Apetiti po vrnitvi na vrh, tokrat v prekrasni dvorani Stožice, so živi tudi danes.

Prvo mednarodno tekmo v Stožicah so krimovke odigrale 7. oktobra 2011 proti Viborgu in pred dobrimi 3000 gledalci zmagale z 31:25. Še 2000 navijačev več se je zbralo na novembrski tekmi Lige prvakinj proti noveškemu Larviku. Prav toliko jih je bilo na tribunah na povratni polfinalni tekmi, kjer so gostiteljice znova potegnile kratko. Kljub temu, da se je bogata medsebojna statistika tekem v Stožicah prevesila v korist tekmic, je bilo vzdušje proti Norvežankam neverjetno. Navijači so tigrice glasno spodbujali skozi celotno tekmo in dvorana je dihala za gole, za rokomet. 

V pravkar končani sezoni so tribune samevale, edini obiskovalci so bile Krimove dobre vile, unikatne plišaste punčke, ki so del dobrodelnega projekta Plemenitih virtualnih vstopnic. Gre za projekt Botrstva v športu, ki sta ga jeseni 2020 skupaj razvila Zveza prijateljev mladine LJ Moste-Polje in Olimpijski komite Slovenije. Z nakupom virtualnih vstopnic so navijači in podporniki kluba podprli delovanje mlajših selekcij RK Krim Mecator, obenem pa ob nakupu virtualnih vstopnic podprli tudi mlade nadarjene športnike iz socialno ogroženih družin. 

Srce vsakega kluba so navijači. In v Krimu so nanje še posebej ponosni. Podpirajo jih vse od ustanovitve, tudi v sezoni, ko so tribune samevale. »To sezono je manjkalo pravo navijaški vzdušje, pogrešali smo stik z ekipo in igralkami, tudi druženj je bilo manj.« Če so v preteklosti navijači spremljali ekipo na domačih tekmah ter najbolj zvesti tudi na gostovanjih, so to sezono navijali v mehurčkih. »Tekme smo spremljali skladno z navodili v mehurčkih doma. Bi pa z glasnim spodbujanjem s tribun zagotovo dekleta osvojila še kakšno točko,« je prepričan predsednik navijačev, Brane Nose. 

Povezanost so letos ohranjali preko mobilnih telefonov, a pravo navijaštvo ostaja. Vez s klubom je močna, odnosi so odlični, pritrjujejo oboji. 

Krimovke so skozi zgodovino spodbujali Blue Bandits, trboveljska Torcida in Trboulski knapi, pa tudi celjski Florjani in Šaleški graščaki ter koprski navijači, ko so bile rokometašice v vrhu Evrope. Pravo navijaštvo se je začelo v začetku devetdesetih z mestnim derbijem proti Olimpiji, čeprav so najzvestejši z njimi že od zunanjega betonskega igrišča pod Rakovnikom.

Da je častni predsednik kluba in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković velik ljubitelj športa in podpornik krimovk, je znano. Malo manj pa, da ima v Stožicah prav posebno mesto, s katerega navija za rokometašice. Športnice so njegove podpore vedno zelo vesele. Tudi v letu, ki ga je zaznamovala pandemija, jih je prišel pozdravit in jim s tem izkazal podporo. 

»S Krimom me vežejo nepozabna leta, kjer sem našel izziv, upanje, sanje, pogum in zmago,« je ob 25. letnici kluba povedal Janković. »Verjeli smo v uspeh in samozavestno posegli po zvezdah.« Od tega je že 20. let. 

Krimovke so večkrat dokazale, da so eden najboljših ženskih rokometnih kolektivov v Evropi. Na to pot se bodo podale znova jeseni. 

Po vzoru športnih velikanov so krimovke v sezoni 2020/21 dobile povsem osveženo garderobo v modro-roza barvni kombinaciji s personaliziranimi omaricami, motivacijskimi mislimi ter veličastnim vstopom v zadnji prostor, preden odidejo na igrišče. Presenečenje je rokometašice pričakalo po pripravah v Laškem. 

»Verjamem, da se bodo rokometašice v največji slovenski dvorani počutile še bolj domače ter se tako dodatno povezale z identiteto kluba,« je ob prenovi povedala športna direktorica kluba Deja Ivanović, rokometašice pa niso mogle skriti presenečenih obrazov. »Upam, da nas bo spremenjena garderoba še dodatno motivirala,« so bile želje kapetanke, Nine Žabjek. 

Dvorano Stožice si rokometašice delijo s košarkarji. V le nekaj urah pa se košarkarsko dvorano s parketom spremeni v rokometno igrišče. Podlaga iz umetne mase, ki je v rokometu praviloma modre barve in je pritrjena na parket, je mehkejša in bolj prilagojena številnim skokom, ki jih je v rokometu veliko. Postavlja jo šest dobro izurjenih ljudi. 

»Dobro uigrana ekipa potrebuje okoli pet ur, da podlago zalepi na parket in pripravi črte za rokometno igro. Pritrjevanje je nujno, da ne pride do dvigovanja, krčenja ali raztezanja zaradi temperaturnih razlik. Po tekmi je rokometno igrišče pospravljeno v treh urah,« nam je zaupal Gašper Lončarič, ki v kubu skrbi, da vse teče, kot po maslu. Podlago po vsaki evropski tekmo skladiščijo v več zvitkih, vsak je težek okoli 200 kg. 

Dvorana ni edini prostor, ki ga v Krimu Mercatorju uporabljajo. Poleg garderobe in klubske pisarne si včasih izposodijo tudi kakšno ložo ali sejno sobo. Slednjo pred vsako sezono izkoristijo za fotografiranje nove ekipe, zadnji dve sezoni pa služi tudi kot kulisa za pripravo video vsebin in gibljivih slik (GIF-ov), ki so na socialnih omrežjih nadvse aktualni. Na voljo je kar 414 različic, ki so imele v desetih mesecih skoraj 22 milijonov ogledov znotraj Instagrama in ostalih aplikacijah, ki jih podpirajo. Hodniki stožiške arene se pred sezono za potrebe uradnega fotografiranja tako spremenijo tudi v lepotilni kotiček naših deklet.